Naš prvi cilj je bil Marseille. Ker imam dva mala otroka (2,4) smo se od doma odpravili ponoči, ob cca 2 uri zjutraj. Seveda je bil name, da otroka še nekaj časa spita in pa da prispemo v Marseille popoldan. Do kampa Camping de la Verdiere: https://www.campinglaverdiere.fr/ smo porabili cca 13 ur skupaj s postanki. Kamp priporočam, dobra lokacija, dostopen javni prevoz, prijazni, vse kar človek na poti potrebuje. Po namestitvi, smo se z avtobusom, ki ustavi v bližini kampa odpravili v mesto Marseille, vse do morja. Lepo, veliko mesto, ampak ja za nas Slovence je vse veliko😊

Naslednji dan nas je čakala vožnja do glavnega mesta Andorre, Andorra la Vela. Nastanili smo se v kampu Camping Valira: https://campingvalira.com/. Super kamp, prostor smo brez težav dobili brez rezervacije. Naslednji dan smo si ogledali mesto Andorra la Vella. Iz kampa smo se odpravili peš, saj je bil center oddaljen le cca 5 minut. Zelo turistično mesto, kjer se vse dogaja na ulici s trgovinami in restavracijami. Sami smo si sprehod skozi mesto popestrili z ogledom tudi stare dela mesta, kjer pa ni bilo skoraj nobenega obiskovalca. Škoda, saj je stari del mnogo lepši kot pa trgovine in restavracije.

Četrti dan je bil namenjen ogledu 15 etapa Tour de France 2024. Žal smo večer prej izvedeli, da Primož Roglič žaradi poškodbe dirke po Franciji ne bo nadaljeval. Priznam, da smo ogled dirke načrtovali predvsem zato da bi videli Primoža v akciji. Kljub Primoževemu odstopu nismo želeli zamuditi vzdušja na največji kolesarski dirki. No, hehe, da ne bo kdo mislil, da ne navijamo za Tadeja 😊 Seveda navijmo tudi za Tadeja Pogačarja.  Iz Andorre smo se odpravil nazaj v Francijo in sicer v malo mesto Les Cabannes. Prišlo je ogromno ljudi, vse je bilo v znamenju dirke. Na prizorišču smo bili cca 5h preden so se pripeljali kolesarji. Čas smo si krajšali z ogledom mesta, pijačo in hrano. Na glavnem trgu so imeli tudi veliko platno na katerem smo lahko tudi malo spremljali potek dirke. Akcija se je začela s prihodom karavane, ki poskrbijo za žur z glasbo in izdelki, ki jih mečejo med gledalce. Ne morem opisati navdušenje mojega sina, ko sva lovila klobuške, čokoladice, ipd. Po več urnem čakanju, pa so nas končno razveselili kolesarji, ki so mimo nas švignili v cca minuti in vsega je bilo konec. Tadej Pogačar je etapo zmagal, matr smo bili Slovenci važni 😊 Po koncu dirke smo se odpravili v Barcelono.

Že vnaprej sem rezervirala kamp Mas Nou. Ko smo prispeli do kampa smo ugotovili, da sem v resnici rezervirala camp Mas Nou v Gironi in ne v Barceloni: https://www.facebook.com/campingmasnoubarcelona/. To se mi ni še nikoli zgodilo, ampak ok tudi najboljši kdaj kaj “falimo”. Kakor koli, odločili smo se da ostanemo dve nočitvi. Kamp je sicer star in bi bil potreben obnove, ampak je vzdrževan in čist. Kot nalašč je bila Španija letos tudi finalist in nato tudi zmagovalec Evropskega prvenstva v nogometu 2024. Tekmo smo si sicer ogledali v kampu na računalniku, a vzdušje zaradi okoliških blokov, ni bilo nič slabše. Glasno navijanje se je slišalo vse naokoli. Naslednji dan je sledil ogled mesta Barcelone. Kot vedno smo izkoristili javni prevoz, tokrat je bil to vlak. Po prihodu smo se peš odpravili do stadiona Camp Nou. Sicer zaradi prenove ogled ni bil možen, smo se pa sprehodili do trgovine in si privoščili kaj drugega kot sangrio (za otroke seveda sok!!). Če kdo v Španiji še ni pil sangrije – močno priporočam. Sama Barcelona se mi je zdela krasna. Vsekakor bi potrebovali več dni za ogled, a to pride na vrsto na enem izmed naših naslednjih potovanj.

Šesti dan smo nadaljevali našo pot do kampa, ki sem ga rezervirala namesto tega v Barceloni, torej do kampa Mas Nou v Gironi: https://www.campingmasnou.com/en/ . Super camp, lep, velik, moderen, za bazenom le morje je bilo malo daleč. A z javnim prevozom se vse da. In splačalo se je, super lepe plaže na Costa Bravi. UAU. Ostali smo nekaj dni, ki so bile namenjene kopanju, sončenju, sangriji,…

Deveti dan smo se odpravili nazaj v Francijo, natančneje v kraj Roquebilliere, kjer smo si naslednji dan ogledali 20. etapo dirke po Franciji. Nastanili smo se v kampu Camping Les Templiers: https://campinglestempliers.fr/ . Čudovita okolica, v neposredni bližini centra mesteca Roquebilliere, skozi katerega je potekala dirka po Franciji.

Po koncu dirke smo pot nadaljevali v Villeneuve-Loubet, kjer smo se nastanili v kampu Camping Parc Des Maurettes: https://www.parcdesmaurettes.com/en/. Lokacija kampa se namreč nahaja zelo blizu železniške postaje s katere vas vlak popelje v Nico.

Sledila je zadnja, 21. etapa Dirke po Franciji – kronometer. Na vlak smo se odpravili že v zgodnjih urah, a nismo bili edini. Take gneče na vlaku še nisem doživela, še manj sem jo pričakovala. Zadeva je bila malce strašliva za najina mala mulca, ampak smo dobro speljali. Vlak ki smo ga čakali je ogromno zamujal, in ko je prispel je bil tako poln, da se niti slučajno nismo želeli riniti vanj. Še dobro, kajti takoj je prispel naslednji in van smo lahko vstopili dokaj normalno. V sami Nici je bilo sicer ogromno obiskovalcev, ampak je bilo dovolj prostora za vse. Če vas zanimajo kolesarske dirke vedno priporočam ogled kronometra, saj si lahko gledalci ogledamo vsakega kolesarja posebej in cel dan navijamo. Nise si nismo ogledali, sprehod smo namenili iskanju idealne pozicije za ogled najboljših kolesarjev. Glede na slike in posnetke, ki sem jih uspela narediti bi rekla, da nam je to tudi uspelo. Nujno moram poudariti, da ko se je pripeljal Tadej Pogačar, je vsa zbrana množica začela vpiti Pogi, Pogi,…Kakšen trušč, kakšno navijanje. Res je najboljši kolesar sveta in kako popularen. Super športnik, super dirka, super vzdušje, super zaključek!! Težko je opisati z besedami, moraš biti tam!!

Naslednje dni smo na Azurni obali izkoristili za kopanje, sončenje, uživanje, počivanje.  Enega izmed dni smo izkoristili še za obisk Monaca. V Mokaco smo se prav tako odpravili z vlakom. Seveda na vlaku ni bilo take gužve kot na dan zadnje etape Dirke po Francije, a še vedno lahko trdim da je bil vlak zelo poln. Kako smo se imeli v Monacu, ki kar poka od bleščečih in dragih stvari? Ja, super, seveda smo malo zapravljali in si privoščili šoping. Ker se dobro vklopimo v vsako okolje smo spoznali enega lokalca, ki nas je malo popeljal po mestu in nam razkril »skrite kotičke«. Povrh vsega smo si privoščili kosilo z Golobom, nič političnega – ob hrani zgolj klepet o običajnih stvareh. Hrana je bila fenomenalna.

Prevod: Medtem, ko se potepamo po mestu, zavijemo v Dechatlon in kupimo še nekaj brisač, da je manj izzivov s pranjem na našem dopustu. Lokalec s katerim smo »spontano« navezali stik nam je prodal karte za »vlakec« s katerim smo se popeljali po mestu. Podoben vozi tudi v Umagu. Golob nas je spremljal ves čas kosila. Mestni golob. Na sosednji mizi je čakal, da mu namenimo kak grižljaj. Lakota je najboljši kuhar, zato sta bili pici in testenine fenomenalne.

Prišel je čas, ko smo morali odpraviti do naše zadnje počitniške destinacije, to je Genova Pegli. Nastanili smo se v kampu Campeggio Villa Doria: https://www.campingvilladoria.it/?lang=en. Kamp se nahaja nad mestom in leži v neposredni bližini čudovitega parka Giardino di Villa Centurione Doria. Priporočam ogled, če vas pot zanese kdaj mimo. Do plaže smo imeli sicer 15 min peš, ampak saj smo bili na dopustu. Plaža se sicer ne more primerjati z Azurno obalo ali Costa Bravo, ampak za kopanje za male otroke pa je bila veliko boljša. Velike odprte plaže imajo namreč za male otroke prevelike valove, plaža v Genovi, pa je idealna za male čofotalčke.

Za naše popotovanje smo porabili 20 dni, se že veselimo naslednjega.